Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Poslanec nemškega zveznega parlamenta iz vrst stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Rüdiger Lucassen je po dvoletni odsotnosti stranke prejel uradno vabilo na münchensko varnostno konferenco (MSC), ki bo potekala februarja. Vabilo je bilo poslano Lucassenu osebno kot obrambnemu strokovnjaku stranke, s čimer se končuje obdobje izključitve predstavnikov AfD s tega ključnega mednarodnega foruma. Organizatorji so v preteklih dveh letih udeležbo desničarskih politikov te stranke zavračali, vendar se je z menjavo vodstva konference in novo strategijo Christopha Heusgna pristop spremenil. Kljub potrjenemu vabilu za Lucassena ostaja vprašanje širše udeležbe stranke odprto, saj soodpredsednica AfD Alice Weidel po dostopnih podatkih vabila še ni prejela. Odločitev o ponovni vključitvi AfD je v nemški politični javnosti sprožila val kritik, vendar vodstvo konference vztraja pri vključevanju vseh parlamentarnih strank v varnostni dialog. Odločitev odraža prizadevanja novega vodstva, da konferenca ostane prostor za soočenje različnih političnih polov, čeprav vsebinski poudarki AfD pogosto odstopajo od nemškega zunanjepolitičnega konsenza.

Wolfgang Ischinger, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, je branil odločitev o ponovni vključitvi politikov AfD na prihajajočo konferenco februarja. Izjavil je, da s povabilom AfD ne rušijo nobenih 'požarnih zidov'.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

Po dveh letih izključitve so strokovnjaki stranke AfD ponovno povabljeni na Münchensko varnostno konferenco. Sprememba sledi menjavi vodstva konference. Vodja poslanske skupine AfD, Alice Weidel, po informacijah dpa, še ni prejela vabila.

Alexander Hoffmann, vodja poslanske skupine CSU v nemškem parlamentu, je ponovno zahteval, da se stranki AfD prepove udeležba na Münchenski varnostni konferenci (MSC). Hoffmann je v intervjuju za "Handelsblatt" izrazil mnenje, da AfD ne zastopa resne zunanje in varnostne politike ter da predstavlja varnostno tveganje. AfD že dve leti ni smela sodelovati na konferenci, prihodnja pa bo potekala februarja 2026.

CSU je pozval k izključitvi stranke AfD iz prihajajoče varnostne konference v Münchnu, kar je lani povzročilo nezadovoljstvo ameriške vlade. Vprašanje ostaja, ali bodo predstavniki AfD tudi letos ostali zunaj.

Predsednik münchenske varnostne konference, Ischinger, je izrazil zaskrbljenost, da dogovori, doseženi v Berlinu, predstavljajo le soglasje znotraj Zahoda. Boji se, da ameriški predsednik Trump ne bo mogel kar tako odpraviti ruskega odpora v Ukrajini.

Predsednik Republike Srbske v BiH, Milorad Dodik, je izjavil, da je bil govor Vladimirja Putina na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 preroški. Dodik meni, da se Putinova opozorila iz tistega časa danes uresničujejo.

Nekdanja podpredsednica ZDA, Kamala Harris, je v svojih spominih z naslovom "107 dni" razkrila, da je imela iskren pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Münchenski varnostni konferenci februarja 2022. V pogovoru naj bi ga prepričala o neizogibnosti konflikta z Rusijo.

Christoph Heusgen, dolgoletni vodja Münchenske varnostne konference, je pozval Nemčijo, naj pritisne na Izrael glede spoštovanja mednarodnega prava in opozoril, da bi Nemčija lahko bila sojena zaradi genocida v Gazi. Heusgen se zavzema tudi za priznanje Palestine kot države, kar bi prispevalo k varnosti Izraela. Hkrati se pojavljajo kritični odzivi na "altbekannte Rituale" Zahoda in arabskega sveta po izraelskem zračnem napadu na pogajalsko ekipo Hamasa v Katarju, pri čemer so ZDA in Nemčija označene kot večni zaščitnici Izraela, arabski voditelji pa naj bi se malo menili za usodo Palestincev.